Duhovna revščina je odsotnost duhovnega iz življenja ali pa pomanjkanje potrebe po Bogu. Gre za neke vrste verske brezbrižnosti, kadar v središču našega življenja ni Boga, ki bi prinašal mir in gotovost. Je tudi ujetost v greh, iz katerega se nekdo ne more izklopiti.
Duhovna revščina se kaže v mladih, ki vero zanemarjajo, oz. ne gradijo odnosa s Kristusom. Ta velikokrat izhaja iz pomanjkanja občutka za sveto, kar se kaže v različnih oblikah:
– nespoštovanja človeka,
– nespoštovanja splošnih vrednot,
– nespoštovanje materialnih dobrin,
– nespoštovanje narave,…
Ker je danes na pohodu kultura smrti, ki napada svetost življenja, ta želi stopiti v pore mladih že v njihovih rosnih letih. Predvsem se kaže v tem, da je nedotakljivost življenja ogrožena.
Opažamo, da so posledice današnjega življenja (sodobni tempo, številne socialne dileme, posledice korona krize) duhovno revščino med mladimi še poglobile.
Kaj danes mladim pomeni vera? Kje jo iščejo?
Odgovore na vprašanja je v včerajšnji oddaji Svetovalnica na Radiu Ognjišče iskal in podajal mag. Gašper Otrin, salezijanec. Posnetek oddaje lahko najdete na tej povezavi: https://avdio.ognjisce.si/oddaja/svetovalnica_2021_02_02
Rešitev in način za dolgoročno premagovanje posledic epidemije, predvsem za vse mlade, je izobrazba. In ob njej vzgoja, ki raste z vrednotami, ki jih sprejemamo v šoli, doma v družini, v župniji, na igrišču. Dejavnosti pastoralnega imajo smisel samo v solidarnosti. Ob dani ponudbi, ki so jo mladi lahko deležni, se zavedamo, da moramo, še posebno danes, ljudem pomagati tudi v finančnem smislu – predvsem mladim, odrinjenim, neslišanim, v finančnih stiskah – da pridejo izpod praga revščine, da so deležni izobrazbe, s pomočjo katere se bodo v življenju lažje spoprijeli s posledicami kriz. Ob tem pa mora biti ravno solidarnost tista vrednota, ki nas bo povezala.