Želim v misijone

Prostovoljstvo v misijonu omogoča pomoč tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, hkrati pa vam ponuja osebno rast in dragocene izkušnje. Preprost odgovor na to vprašanje je lahko, ker dobiš neprimerno več, kot daš.

Glavne motivacije so pomoč drugim, osebna rast, pridobivanje novih izkušenj in občutek, da boš naredil nekaj dobrega, koristnega.

Neprecenljivo je videti rezultate svojega dela, še posebej pri otrocih.

Prostovoljci si prizadevajo izboljšati svoje strokovne veščine, razumeti drugačne kulture ter prispevati k izobraževanju otrok z omejenimi možnostmi.

Lahko izraziš željo, vendar to na žalost ne pomeni, da bo ravno v tistem času možno odpotovati tja. Če odideš na misijonsko prostovoljstvo preko FDB, bomo mi vzpostavili stik z eno izmed salezijanskih ustanov po svetu.

Vsak misijon je zate pravi – je tisto, kar zate pripravi in izbere Bog, ki te nanj tudi pošlje, če si odprt do tega.

Sicer pa izbira lokacije temelji na potrebah lokalne skupnosti, vaših sposobnostih in interesih.

V misijonu lahko pomagaš z vsem, kar znaš in zmoreš, odvisno od potreb, na primer pri izobraževanju otrok, zdravstveni oskrbi, organizaciji športnih in umetniških dejavnosti, mizarskih storitvah, kuhanju.

Pomembno je učenje osnov tamkajšnjega jezika, spoznavanje kulture in zgodovine države ter priprava materialov, ki jih boš potreboval za dodeljeno delo. Pomembna je tudi duhovna priprava.

Na kulturne razlike ne moreš biti nikoli zares pripravljen. Ključno je sprejemanje in to, da se zavedaš, da si v njihovem okolju ti »malo čuden« in ne oni. 🙂

Osnovno znanje tamkajšnjega jezika zelo pomaga, saj v teh državah ljudje po navadi ne govorijo angleško ali katerega drugega njim tujega jezika. Za poučevanje je osnovno znanje jezika še posebej pomembno.

Cepljenja so odvisna od države, v katero odhajaš, informacije pa najlažje dobiš v ambulanti za potovalno medicino (NIJZ). Na primer za Angolo je obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici, priporočena pa so cepljenja proti hepatitisu A, tifusu in malariji. Dodatno se lahko cepiš tudi proti otroški paralizi in jemlješ antimalarike.

Potrebna je tvoja samoiniciativa. Predvsem gre za organizacijo dogodkov in obisk župnij in zbiranje prispevkov pred cerkvijo oziroma denarja v nabirkah. Seveda je je dobrodošla tudi promocija preko socialnih omrežij.

Obrni se na svojo župnijo, šolo, lokalne nevladne organizacije, ki podpirajo prostovoljstvo, pa tudi podjetja. Seveda je odvisno od tega ali zbiraš finančna ali materialna sredstva.

Stroški prostovoljca vključujejo pot, cepljenja, vizum in bivanje. Strošek je odvisen od države, inflacije ipd. V letu 2023 so prostovoljci za enomesečni misijon v Angoli prispevali pribl. 1000 €.

Tipičen dan je odvisen od lokacije, lahko pa bi rekli, da tipičen dan sploh ne obstaja – vsak dan prinaša svoje blagoslove. Skoraj z gotovostjo lahko pričakuješ, da boš enkrat dnevno pri sveti maši.

Hrana je običajno osnovna, lokalna in zanjo poskrbijo misijonarji.

Bivalni pogoji so po navadi so skromni – običajno skupne sobe in osnovna oprema. Ponekod lahko pričakujete tudi kopalnico z občasno toplim tušem in delujočim stranišče, ponekod pa so razmere skromnejše.

Da, sodelovanje z lokalnimi učitelji in misijonarji oziroma misijonarkami je pomemben del dela v misijonu. Misijonarji so vedno učitelji – če ne drugega že s svojim zgledom.

Dostop do interneta je odvisen od lokacije, potrebno pa se je pripraviti na to, da bo verjetno omejen. Običajno je možno pregledati elektronsko pošto ali napisati kakšno sporočilo. Zgodi pa se tudi da kdaj ni elektrike in omrežja.

Izuriš se v iznajdljivosti, prilagodljivosti, razumevanju kulturnih razlik, pa tudi v skrbi zase skrbi zase. Malo se tudi utrudiš – v vseh pomenih.

Priprava predavanja ni obvezujoča, je pa priporočljiva kakšna predstavitev vsaj v skupnostih, kjer si zbiral sredstva ali pa priprava kakšnega poročila za podjetja in ustanove, ki so ti pomagale.