Sodelovanje pri organizaciji Selezijanske mladine in skupini animatorjev predstavljata pomemben del mojega življenja. Svojo animatorsko pot sem pričela predvsem zato, ker imam zelo lepe spomine na oratorij, ki sem ga kot otrok obiskovala vsako poletje. To izkušnjo sem kot animatorka želela ponesti še med mlajše generacije in mislim, da nam je, sledeč po nasmejanih otroških obrazih ter pristnem navdušenju, ki se ga vedno čuti med aktivnostmi, igrami in petjem to tudi uspelo, vendar pa niso bili samo otroci tisti, ki so se na oratoriju nekaj naučili in si pridobili dragoceno izkušnjo – celotna oratorijska izkušnja ter sodelovanje pri animatorjih sta ogromno prinesli tudi meni. Spletla sem nove prijateljske vezi, dobila nov pogled na oratorij, poglobila vero ter svoj odnos do Boga in se predvsem naučila kaj je tisto, kar v življenju zares šteje. To bi lahko strnila z mislijo matere Terezije, ki pravi, da nam ni potrebno početi velikih dejanj, lahko pa vsak od nas počne “majhne” stvari oziroma dejanja, ampak z ogrooomnooo mero ljubezni. Mislim, da je lahko ta misel tudi vodilo za postni čas v katerem se nahajamo in sicer tako da z majhnimi dobrimi dejanji skušamo biti podobni oziroma slediti zgledu Jezusa Kristusa, pa ne samo v postnem času, ampak skozi vse življenje. Sama si za postni čas nisem zadala kakšnih drugih zaobljub, se bom pa skušala na praznik velike Noči, pripraviti še z redno molitvijo, obiskovanjem svetih maš, premišljevanjem o Božji besedi in obiskom svete spovedi. Mislim, da mora vsak posameznik najti svoj način s katerim se pripravi na največji krščanski praznik, nekateri najdejo to v obliki odrekanja drugi v postnih duhovnih vajah, molitvi, nekateri združijo vse to – pomembno je zgolj, da se na praznik zavestno pripravimo, saj nam bo prav priprava pomagala praznik tudi doživeti – doživeti nepopisno veselje ob spominu, da nam je Kristus s svojo smrtjo in vstajenjem obnovil naše življenje. Veselje ob misli, da nam je obljubljeno večno življenje. Velika Noč nam daje toliko razlogov za veselje in nas hkrati vzpodbuja, da tudi sami s svojo miselnostjo ter dejanji živimo po Jezusovem zgledu in smo srečni ter hvaležni, ker nas ima Bog tako neizmerno rad.