S pepelnično sredo smo pričeli obdobje priprave na veliko noč. Z njo vstopamo v nov čas v cerkvenem letu – v postni čas. Kristjani v postu, ne le ob bogoslužjih, tudi v zasebnem življenju več časa namenjamo premišljevanju o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu za nas. Sprašujemo se o pomenu njegove velikonočne zmage življenja nad smrtjo.
Postni čas je štiridesetdnevna priprava, ki se je letos začela s pepelnično sredo, 14. februarja 2024, skozi zaključno obhajanje velikonočnega tridnevja pa nas bo popeljala v vrh praznovanja velike noči v nedeljo, 31. marca 2024.
Postni čas velikokrat kar preveč tradicionalno povezujemo z odpovedjo sladkarijam, kavi, mesu ali podobnim materialnim stvarem, s čimer ni sicer nič narobe, velikokrat pa se pri tem že ustavimo, pozabimo pa, da se odpovedujemo z namenom, da bi odsotnost materialnih dobrin privedla do bolj kvalitetnega odnosa z našim Odrešenikom. Vendar ljudje nismo enaki in nekomu, ki mu čokolada ni všeč, ali pa je sam ne je, tak post ni v pomoč pri utrjevanju odnosa z Bogom. V postnem času Vas zato najprej povabim, da se najprej vprašate, Kaj me v mojem življenju odvrača od Boga in Na katerem področju želim Boga (še) bolj vključiti. V dobi, kjer nas vsaka trgovina, fitnes, šola, podjetje za telefon, prodajalec avtomobila in oglas na socialnem omrežju prepričuje, da je ravno zdaj čas za zamenjavo in nakup njihove storitve ali izdelka, običajno preslišimo, da nas Bog vedno vabi, da svoja srca obrnemo k njemu. Cerkev zato v cerkvenem letu nameni poseben čas – postni čas tudi temu, da se v množici vseh informacij lažje osredotočimo na Boga in namen našega življenja ter nas na to opozarja preko več simbolov. Že prvi dan posta se verniki posujemo s pepelom, ki nas opominja, da so naša telesa in vse fizično, kar imamo, le prah, ter da ob smrti nič od tega ne bomo mogli odnesti na drugo stran. Vijolična barva mašnega plašča in vijolične sveče, ki se uporabljajo tudi v adventnem času izražajo pričakovanje in spokornost ter nam vlivajo upanje v vstajenje. Na zadnjo nedeljo pred veliko nočjo, se preko palmovih vejic spomnimo Jezusovega slovesnega vstopa v Jeruzalem. Hkrati so palmove vejice tudi simbol mučeništva in žrtvovanja. Poglobljeno razmišljanje o Jezusovem trpljenju mnogi kristjani doživimo tudi ob premišljevanju križevega pota. Marsikdo se je že vprašal, če je podoben Pilatu, ki je dal Jezusa bičati in mu posaditi trnovo krono ter naložil težki križ. Obenem nam križev pot prikaže čudovite osebe, kot so Simon iz Cirene, mati Marija, Veronika in Janez iz Arimateje, ki so kljub zapostavljanju in javnem poniževanju stali Jezusu ob strani in so nam odličen zgled obračanja svojih src za Kristusom v najtežjih preizkušnjah. Križev pot pa nam prav tako ne zamolči, da Jezus trikrat pade pod križem. Čeprav je Jezus Božji sin, želi doživeti in razumeti naše trpljenje, saj se nam lahko na ta način približa bolj kot drugi bogovi. Ali ni to eno izmed najlepših sporočil, ki nam ga postni čas lahko ponudi? Ker Jezusu največ pomeniš ti, dragi bralec, se želi s tabo veseliti v nebesih. S tem, ko je Božji sin na križu umrl, je premagal smrt, nas pa odkupil in nam odprl vrata v nebesa, kjer bomo lahko uživali večno življenje. Jezus od vseh nas ne pričakuje, da, tako kot on, umremo za svoje bližnje, vendar zagotovo želi, da so naša srca usmerjena v ljudi okoli nas. Tudi sam se je pred svojim javnim delovanjem odpravil v puščavo, kjer je štirideset dni molil in premišljeval, pri tem pa mu ni bilo zadoščeno pred preizkušnjami. Vendar so mu ob vztrajni in trdni veri na koncu stregli angeli. Ob odločitvi za dobro, naj po Kristusovem zgledu tudi mi vstopimo skozi čas premišljevanja, molitve in dobrih del, saj vemo, da nas bo na koncu nagradil s potrebno hrano, ki jo potrebujemo, tako telesno, kot tudi duhovno.
Naj s tem postnim časom že zaživimo novo življenje, se otresemo starega pepela, ter preko zakramentov svete spovedi, in evharistije pomagamo sebi pri hoji za Kristusom.
Urban Klančar (sodelavec Fundacije)