Osebna vera, ki je zrasla (tudi) zaradi salezijanske prisotnosti v mojem življenju, mi pomaga pri doživljanju postnega časa, v katerem smo. Post mi osebno pomeni pot, h kateri me Jezus kliče, da se mu še bolj približam in mu sledim. Je čas, ko se poskušam ustaviti, se odpovedati nepotrebnim materialnim stvarem in graditi na odnosu z Bogom preko molitve, še posebej z molitvijo rožnega venca in adoracijo.
Jezus me s svojim trpljenjem v postnem času vabi, da opazim sočloveka v stiski, da mu pomagam in občutim sočutje. Poklicani smo k služenju drug drugemu, da nismo zagledani le vase in v svoje potrebe, temveč da, tako kot je don Bosko opazil mlade in jim spremenil življenje na bolje, tudi mi izboljšujemo življenje drug drugemu z božjo ljubeznijo.
Salezijanska skupnost me je spremljala velik del mojega odraščanja. Ravno zaradi salezijanskega dela in duha sem danes to, kar sem, in za kar sem jim neizmerno hvaležna. Ker vidim, koliko so meni pomagali, me spremljali na moji poti in mi pomagali pri iskanju same sebe, se počutim poklicano, da tudi sama pomagam drugim v salezijanskem duhu. Bolj kot sem vpeta v njihovo delo, bolj vidim trud, napor, ki ga salezijanska skupnost dela za mladino. Šele sedaj vidim, kako pomembno je delo z mladimi in za mlade, da mladi res potrebujejo zdravo oporo in skupnost. Sadove salezijanskega dela najbolj vidim, ko se udeležim maše za salezijansko mladino, raznih srečanj, postnih duhovnih vaj, uskovniških tednov, ko vidim, da so mladi veseli, se počutijo sprejete in ljubljene.
Del svojih misli je z nami delila vsestranska Marija Krnc, med drugim tudi prostovoljka pri Fundaciji don Bosko.